Venzone (230 m nadm.v.) [Začetek strani]

Srednjeveško mestece Venzone, v katerem so bile, palače in zgradbe z obzidjem v letu 1976 v večjem delu porušene, je bilo ponovno zgrajeno z materialom (kamen) porušenih stavb; dodali so še nova poslopja, ki so zamenjala ruševine. To mestece je vsekakor eno najprivlačnejših mestec. Ime Venzone se je prvič omenjalo leta 923 (po Kristusu); izhaja iz imena "Clausas de Avenzone", ki ga je dal Giovanni IV. patrijarh Aquileje. Ime za kraj se je spreminjalo v različna krajevna imena, kot so: Albiciones, Aventione, Avenzone, Venzone. Zagotovo izvira iz "av-au", "flusslauf" (izvir, tekoča voda) in iz imena hudournika Venzonassa.

Iz monumentalnega kompleksa zgradb, ki so sedaj pod državno italijansko zaščito, se dvigajo stolnica in občinska palača, visoko obzidje, bogate palače in kmečke hiše, ki so bile z veliko potrpežljivostjo zgrajene iz kamna.

Povabilo na obisk

Stolnica iz trinajstega stoletja je bila zgrajena iz kamna ruševin s tega področja. Posvečena je bila leta 1338 - patriarh Bertrando. Tloris cerkve je v obliki rimskega križa s široko prečno ladjo in z eno centralno ladjo, ki se zaključuje s tremi absidami in s svodom v obliki križa. Nasproti stolnice se nahaja krstilnica, v kateri so ohranjene svetovno znane mumije - tako imenovane mumije mesta Venzone. Ponovno so bila zgrajena močna obzidja, dolga približno 1300 metrov, ter prelepa občinska palača v gotsko - beneškem stilu, ki so jo dvignili med leti 1390 in 1410; nato so jo še razširili in spremenili. Med drugimi posvečenimi poslopji so cerkvice Svetega.Jakoba in Ane, Sv. Antona, Sv. Katarine in Sv. Lucije.

Moggio Udinese (340 m nadm.v.) [Začetek strani]

Zgodovina mesteca Moggio se v tem tisočletju identificira s slovito opatijo, posvečeno že v letu 1119. Tedanji patriarh Voldarico I je posvetil opatijo  svetemu Galu, kateremu je bila posvečena tudi zelo slavna opatija v Švici. V njej je bil opat Voldarico I. Opatija je postala mesto, kjer so delale in molile častne sestre Klarise, ki so za to sveto in zgodovinsko mesto skrbele ter vzdrževale. Centralni del mesteca se je po vsej verjetnosti razvil okoli opatijske cerkve; šele nato se je razširil pod hribčkom in nato okoli celotnega hribčka. Danes je Moggio mesto z več kot 2000 prebivalci in predstavlja enega naj- aktivnejših in dinamičnih centrov področja Canal del Ferro.

Povabilo na obisk

Obiščite poslopje opatije San Gallo s cerkvijo in benediktinskim kioskom iz petnajstega stoletja. V notranjosti se nahaja izredno velik in prelep glavni baročni oltar iz leta 1717 in še štirje stranski oltarji. Tukaj je ogromen kip Kristusa, narejen iz pobarvanega orehovega lesa iz leta 1466. Pomemben je srednjeveški zvonik, ki je sedaj namenjen razstavam, ter knjižnica, v kateri so shranjene liturgijske knjige in nekateri starinski zakoniki. Dolina d'Aupa je polna številnih naseljenih mestec, med katerimi je posebno očarljivo mestece Dordolla s svojo arhitektoniko. Dolina Alba je vsa pokrita z bujnimi bukovimi gozdovi in se nahaja blizu mesteca Çuc del Bôr. Dolina Aip je pravi raj s planinskimi pašniki na visokih planotah.

Resiutta (316 m nadm.v.) [Začetek strani]

To je tradicionalno mesto, kjer se ponavadi zaustajo turisti, ko potujejo vzdolž doline Canal del Ferro. Resiutta se nahaja ob izteku hudournika Rezija s pritokom Fella. Že v starih časih je to mesto imelo pomembno trgovsko vlogo. Potnikom, ki so potovali vzdolž trgovskega področja Canal del Ferro, je nudilo pomoč; o tem pričajo najdeni predmeti iz brona, kovani denar in napisi (rimski izvor). Prvi najvažnejši korak na tem področju je vsekakor ustanovitev Župnije San Martino v letu 1199, ki so jo vodili najprej benediktinci in potem duhovniki opata iz mesteca Moggio, od katerega so bili tudi odvisni.

Povabilo na obisk

Dolina Rio Resartico ima značilno okolico narave, ki je zelo raznolika in obenem izredno lepa. Ponuja zanimiva geološka odkritja in omogoča obisk starinskega rudnika. Vabi Vas področje Borgo Cros, ki se nahaja na 530 metrih nadmorske višine; to je majhno naselje s poljedelskimi poslopji, ki ga potres ni porušil. Od tod je razgled na široko panoramo Rezijske doline in na gorski masiv planine Kanin. Zanimiv je obisk cerkvice, ki se dviga nad nasljem in je posvečena Kalvariji.

Rezija (492 m nadm.v.) [Začetek strani]

Ime mesteca sedanjih prebivalcev Rezije je vezano na ime Rezijske doline iz sedemnajstega stoletja. Prebivalci Rezije so potomci slovanskih narodov, ki so v Italijo prispeli po prihodu Avarov in Longobardov; namesto nomadskega načina življenja so si tukaj izbrali stalno prebivališče. Pred leti izolirano mesto med gorami Musi na jugu in z mogočnim masivnimi planinskimi vrhovi Kanina proti vzhodu in zahodu, predstavlja mestece Rezija kulturno – jezikovni otok z izredno pomembnimi in lepimi tradicijami. Tukaj se govori poseben jezik, ki je še vedno predmet številnih raziskovanj. Tradicija (navade, pesmi, plesi, ceremonije) se ohranja in prenaša iz roda v rod. Zanimiva je tudi za osebe, ki ne poznajo njihove folklore. Prebivalci Rezije danes v glanem prebivajo v  zaselkih Prato, San Giorgio, Oseacco, Gniva, Lischiazze, Stolvizza in Uccea. Z zgodovinskega pogleda mestece Rezija juridijski spada pod opatijo Moggio. Skozi stoletja so se tukaj dogajali številni dogodki. Mestece Rezija je dobilo svoj poseben pomen v času, ko je bilo pod oblastjo Benetk, pri obrambi sedla Carnizza in Guarda. Preko njih in preko doline Soče je mogoče priti v Slovenijo. Zaradi obrambe je bila v dolini nameščena vojaška kasarna z obzidjem v naselju Stolvizza in San Giorgio. Poleg kulturnega in jezikovnega pomena pa je to področje polno prelepih naravnih značilnosti. Obsežna dolina je vsa potopljena v zelenje. Nad njo bedijo kot čuvarji planinski vrhovi Kanina, ki so skoraj skozi večji del leta pokriti s snegom. Vredni so, da jih obiščete - ne samo zaradi prebivalcev in njihovih naselj, temveč prav zaradi prijetnih in prelepih in vabljivih področij očarljivih alpskih dolin.

Povabilo na obisk

Obiščite Pieve di Santa Maria Assunta, Stavoli Ruschis, Gnivizza in Jamo - to so  poljedelski aglomerati, priče starinske dobe, zapuščine nekdanjih pastirskih skupnosti. Pusti Gozd, Zaslatina, Berdo in Provalo so prelepi alpski kraji, kjer je nekoč bila osnovna dejavnost pastirstvo, danes pa nudijo turistu edinstvene trenutke miru in popolne tišine. Tukaj se nahaja tudi kulturni center z manjšim etnografskim muzejem.

Chiusaforte (390 m nadm.v.) [Začetek strani]

Mestece Chiusaforte se nahaja v dolini, ki se na naravni način  zožuje. Tukaj se nahaja mestece Fella na vznožju Karnijskih in Julijskih Alp. Prav ta stratežki položaj  je dal kraju velik pomen. Patriarh Aquileje je tukaj zgradil trdnjavo ("La Chiusa" od koder prihaja ime Chiusaforte); takrat je davek moral plačati vsak uporabnik tega prehoda. “Chiusa” je bila izgrajena leta 1100 in kasneje večkrat povečana. Danes so ostali sledovi le še ruševine blizu železniškega mostu. Pod to občino spada tudi dolina Raccolana. Razprostira se po dolžini 18 km in ima številne izredno lepe kraje. Med njimi je turistični center Sedla Nevea. SEDLO NEVEA je pravi dragoceni biser naravne lepote v sklopu gorske verige Kanina in Montasia. Tukaj je sloviti turistični center, ki je dobro opremljen za alpski smučarski šport.

Povabilo na obisk

Obiščite župnijsko cerkev S.Bartolomeja, ki jo je olepšala umetniška šola Veneta, in cerkvico iz šesnajstega stoletja Sv.Antona iz Casasola, ki je polna različnih umetniških stvaritev avstrijske šole, med katerimi je tudi krogla Nikole Grassi. Ravninska predmestja v dolini Raccolana so »preživela« potres in še danes nudijo izreden arhitektonski čar. Oglejte si tudi zelene pašnike na visokih predelih področja Montasio in gole kraške pejsaže planine Kanin, bogato divjo favno, ki jo skrivajo jelke in macesni, zasnežene in z ledom pokrite površine, ki se nahajajo na že nizki nadmorski višini.

Lusevera (480 m nadm.v.) [Začetek strani]

Področje občine Lusevera se nahaja  v višjem delu doline Torre. Njeno središče je Vedronza. Zgodovina naselbin in prebivalstva sega v dobo preseljevanja narodov - Venetov, Keltov, Rimljanov in Longobardov. Dolina pripada Benetkam in je po avstrijski monarhiji tako kot ostali del Friulija bila priključena že v letu 1866 Italiji in potem še v letu 1971. V tem času je bilo zgrajeno poslopje občine, ki je s področjem Lusevera in skupaj z ostalim delom doline Torre postalo središče tudi za naselje Tarcento, prelepo mestece, ki se nahaja ob vhodu v dolino.

Povabilo na obisk

Negli ultimi anni, per lo sviluppo turistico, sono stati costruiti impianti di risalita ed un anello per lo sci di fondo al Passo di Tanamea (m.846); inoltre č presente un piccolo museo di oggetti e suppellettili antichi. V zadnjih letih so za razvoj turizma zgradili mnoge smučarske vlečnice ter uredile poti za smučarski tek na prehodu Tanamea (846 m). Poleg tega si lahko ogledate manjši muzej starinskih predmetov in najdbin. Tukaj je veliko možnosti za lepe panoramske razglede, vse skupaj pa krasijo še kraški pojavi – kraške jame v mestecu Villanove: jama  Devizza, tako imenova stara jama, je bila oblikovana z dvema obtočnima kanoma, ki se ponovno združita; njuni vodni tokovi se stekajo vzdolž 2491 metrov. Nova jama je bila odkrita leta 1925, vendar še do danes ni popolnoma raziskana. Rasprostira se po dolžini 3665 metrov. Zelo zanimiva so tako imenovana področja Grotta del Paradiso, Torre di Pisa, Angolo della Corona, Cripta Indiana in Sala Margherita. Vhod v to monumentalno naravo je omogočen le s pomočjo vodičev.