Flora v Naravnem parku je izredno raznolika, bogata zaradi kemijskega sestava zemlje na površini in morfologije; je bolj ali manj zelena – odvisno, na katero smer so obrnjene vzpetine. Bogatejša flora je tam, kjer so gore obrnjene proti jugovzhodu. Ledena neozojska doba je tukaj trajala manj časa. Velika količina dežja skupaj s plazovi gorskih sten, ki so apnenčasto–dolomitskega porekla, so znižali nadmorsko višino vegetacije za preko 400 m. To velja tako za  floro kot za favno. Vpliv toplih in vlažnih vetrov, ki pripihajo preko Friulanske nižine od bližnjega Jadranskega morja omogočajo življenje številnim sredozemskim ilirsko-balkanskim rastlinam, ljubiteljem toplote, kot so: Frangula rupestris           (krhlika), Asparagus acutifolius (beluš), Ruscus aculeatus (bodeča lobodika), Satureja variegata (grobeljnik), Micromeria thymifolia, Cotinus coggygria (navadni ruj), Campanula pyramidalis (zvončnica), Genista sericea (košenica), Cytisus pseudoprocumbens, Plantago argentea (trpotec), Athamanta turbith (jelenka), ki lahko rastejo tudi na bazaltnih površinah, na zunanjih površinah gora. Najdejo se tudi druge vrste rastlin, ki pa rastejo bolj v notranjosti, to je med strminami gora, kot so: Grafia golaka, Molopospermum peloponnesiacum (progasti kobul), Ligusticum lucidum seguieri (velestika), Peucedanum schottii (silj), Adenophora liliifolia (navadna obročnica), Lilium carniolicum (kranjska lilija), Campanula cespitosa Knautia drymeia (zvončnica), Pedicularis hoermanniana (ušivec), Homogyne sylvestris (planinšček), Euphorbia carnolica (kranjski mleček) in Astrantia carniolica (kranjski zali kobulček).

Na planini Plauris najdemo visoko koncentracijo  fito-endemičnih rastlin, kot so: tip «julicus» v ožjem smislu besede: Saxifraga tenella (kamnokreč), Campanula zoysii (Zoisova zvončnica), Gentiana froelichii (Froelichov svišč), Ranunculus traunfellneri (Traunfellnerjeva zlatica), Pedicularis julica (julijski ušivec), Festuca calva (pisana vilovina) in Cerastium subtriflorum (smiljka) ali bolj razširjena rastlina Spiraea decumbens (medvejka), Festuca laxa (mlahava bilnica), Centaurea haynaldii julica (julijski glavinec), C. dichroantha (glavinec), Senecio pseudocrispus (grint), Knautia ressmannii (grabljišče), Euphorbia triflora kerneri (mleček), Bupleurum canalense (prerast); potem so tukaj še različne pomembne vrste flore, kot so: Artemisía nitida (pelin), Eryngium alpinum (alpska možina), Geranium argenteum (srebrna krvomočnica), Astragalus carniolicus albiflorus (kranjski grahovec), Matthiola carnica (kranjska peruša), Viola pinnata (vijolica), Polygala nicaeensis foroiulensis (grebenuša), Iris cengialti (perunika), Arabis vochinensis (repnjak), Asplenium fissum (rutica), Gentianella pilosa (sviščevec) in Physoplexis comosa.

V notranjih gorskih verigah, tudi na alpski verigi planine Kanin, se nahajajo v glavnem «endo-alpinski» ali alpinski primerki rastlin, kot so: Trifolium noricum (detelja), Loiseleuria procumbens (alpska azaleja), Saxifraga stellaris (zvezdasti kamnokreč), Lloydia serotina (navadna lojdija), Astragalus australis (južni grahovec); tukaj so še endemične južno-zahodne alpske rastline, kot so: Alyssum ovirense (obirski grobeljnik), Saussurea pygmaea (pritlikava kosmatulja), Gentiana pumila (svišč), Anemone baldense (anemona), Phyteuma sieberi (repuš), Juncus jacquinii (ločje), Valeriana supina (špaljka), Crepis cerneri (kernerjev dimek) in endemičen Papaver julicum (julijski mak), ki tukaj uspeva skupaj s P. rhaeticum (retijski mak). Na planini Zaiavor najdemo med drugimi zanimivimi vrstami flore tudi Thlaspi kerneri (Kernerjev mošnjak),   v dolini Uccea pa Saxifraga petraea (kamnokreč), Saxifraga burserana (Burserjev kamnokreč), Saxifraga squarrosa (nasršeni kamnokreč), Saxifraga incrustata (skorjasti kamnokreč)  in Asplenium seelosii (sršaj).